Projekt označevanja ulic v kampu Čikat

MORSKA ŽELVA

Ali ste vedeli, da v Malem Lošinju obstaja okrevališče za morske želve?

Da, dobro ste prebrali!  Inštitut Plavi svijet  je 19. julija 2013. v Malem Lošinju odprl okrevališče za morske želve  Okrevališče za morske želve, ki se nahaja v rekreaciji coni Hotela Vespera v Sončni uvali na otoku Lošinj, je del mreže okrevališč za ohranitev morskih želv v Jadranu. V okrevališče prispejo želve, ki so ranjene in najdene na različnih lokacijah. Tu spremljajo njihovo okrevanje, dokler niso pripravljene za varno vrnitev v morje.

V okviru aktivnosti Okrevališča organizirajo tudi izpust morskih želv, ki so okrevale, v morje, pri čemer se na nekatere namesti naprave za satelitsko spremljanje, s čimer se omogoči spremljanje njihovega nadaljnjega gibanja za potrebe raziskovanja.

Eno od naših maskot  Aquaparka Čikat predstavlja ravno morska želva po imenu Čika.

OVCA

Ovca je domača žival, ki se uvršča v rod Ovis in družino votlorogov. Razvila se je iz divjega muflona. Je štirinožna žival, ki ima telo prekrito z volno, sicer pa je rastlinojedec in prežvekovalec. Živi v čredi, je gospodarska vrsta, ki se jo goji zaradi mesa, volne, mleka in sira. Obstaja veliko število pasem, toda na naših otokih v surovih pogojih preživi samo pramenka. 

Otok Cres – dom „creške ovce“

Ovca je že od nekdaj zelo pomembna za prebivalce creškega otočja, danes pa je ena od „blagovnih znamk“ bogate gastronomske turistične ponudbe otoka Cres. 

Predelava volne in izdelava oblačil sta bila na Cresu avtohtona načina uporabe volne. Pozneje se je volno odkupilo in poslalo na predelavo v tovarne tekstila. V zadnjih 30 letih se volne in kože jagenjčkov več ne odkupuje, ker je predelava volne v Hrvaški zaradi ekonomske nedonosnosti povsem zamrla. 

Na otoku Cres živi okoli 15.000 ovc in od vsake se pridobi okoli 1 kg volne, ki je potem razmetana po gromačah, luknjah, grmovju ali poteh, zaradi česar je pokrajina videti neurejena, s tem pa se tudi onesnažuje okolje. 

V organizaciji društva Ruta se zadnja leta predeluje ovčjo volno, iz katere potem izdelujejo otoške suvenirje. V naših kampih ima gospa Vesna iz društva Ruta delavnico filcanja volne za otroke in odrasle. Delavnice so vedno zelo obiskane, na njih pa nastanejo različni volneni predmeti – okrasne rože, broške itd. Letos so v zimskem času zaposleni v našem kampu ob sodelovanju z društvom Ruta izdelovali obeske za ključe v obliki pobarvanih volnenih kroglic, ki se bodo delile gostom kot drobna pozornost.

Društvo Pramenka iz Orleca organizira vsako leto v juliju v Orlecu na otoku Cres Razstavo creške ovce. V okviru te manifestacije se organizira tudi tekmovanje v striženju ovc z ročnimi škarjami, ki poteka v moški in ženski kategoriji, vsi obiskovalci pa imajo možnost, da poskusijo specialitete, pripravljene iz creške jagnjetine. 

Pravijo, da je creška jagnjetina med najboljšimi, skrivnost njenega posebnega okusa pa je v tem, da so creške ovce proste in pasejo različne rastline vrste. Družinska zbiranja in posebne priložnosti so na otoku Cres nepredstavljive brez creške jagnjetine.  

KOZA

Tako kot ovce tudi koze sodijo v rod votlorogov. Prednik domače koze je divja koza. Ljudje uporabljajo kozje meso, kožo, mleko (bolj kot ovčje) in volno. Pogosto jim pravijo tudi „krava za reveže“. 

Njihova vzreja poteka na otokih Cres in Lošinj. Na Lošinju je prisotno velika čreda koz, ki je morda številčnejša od katere koli v Istri. Občasno jih lahko vidimo, ko se – tako kot ovce – pasejo ob lokalnih prometnicah, v divjini okoli razglednih točk na Providenci in na drugih delih otoka.

Kmetijska zadruga Loznati se ukvarja z vzrejo koz in ovc, v svoji sirarni pa imajo pogon s kapaciteto 500 litrov mleka dnevno za predelavo, proizvajajo pa kislo mleko, sir škripavec, poltrdi kravji in ovčji sir, skuto, kajmak, domačo smetano in konzumno mleko.

JELEN LOPATAR

SREDOZEMSKA MEDVEDKA

Je del družine pravih tjulnjev, zelo podobne navadni tjulnjem, sicer pa lahko doseže težo do 320 kg, pri čemer so samice nekoliko manjše in lažje. Verjetno je najredkejši plavutar, vendar tudi eden od najbolj ogroženih sesalcev na svetu, sicer pa se nahaja na Atlantiku okoli Madeire in Kanarskih otokov ter še najbolj ob obali in otokih Sredozemskega morja.  

V Jadranskem morju je znana že iz davnih časov. Poimenovali so jo z različnimi imeni: dalmatinska medvedka, morski frater, morski človek in Adriana. Sčasoma so številni razlogi pripeljali do drastičnega upada številčnosti populacije; prej je bil glavni razlog predvsem izlov v komercialne namene, zlasti v času rimskega cesarstva in v srednjem veku, medtem ko jih v 20. stoletju ribiči doživljajo kot konkurenco, saj menijo, da so krive za poškodbe na mrežah. 

Ocene kažejo, da skupna populacija teh živali šteje malce manj kot 600 primerkov, ki so razpršeni na velikem območju. V Jadranu danes zagotovo več ne obstaja avtohtona populacija sredozemske medvedke, ampak občasno posamezni primerki zaidejo v Jadran iz Jonskega morja. Uradno je to na Hrvaškem zaščitena vrsta od leta 1935. 

Pojav sredozemske medvedke v akvatoriju Kvarnerja in Kvarnerića je bil prvič opažen junija 2005, ko so jo raziskovalci Plavega sveta identificirali na fotografijah, posnetih v biližini otoka Silba, ter pozneje na posnetkih HTV, narejenih na Malih Srakanamah. 

Od tedaj Plavi svet redno spremlja, kdaj se ta vrsta pojavi na območju severnega Jadrana, natančneje v akvatoriju od Pule in rta Kamenjak do Raba in Lošinja.

VELIKA PLISKAVKA

Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je verjetno najbolj znana in najbolj razširjena vrsta iz skupine delfinov (Delphinidae).

Ima vretenčasto oziroma hidrodinamično obliko telesa. Barva telesa se spreminja v niansah – od temno sive na hrbtu do svetlo sive na bokih in bele po trebuhu. Poleti, ko je temperatura morja visoka, je lahko njen trebuh rožnate barve. Odrasli primerki velike pliskavke so dolgi med 1,9 in 4 m ter tehtajo od 100 do 500 kg. Velike pliskavke v Jadranu običajno dosežejo do 3 m dolžine in tehtajo okoli 200 kg. Vsakih nekaj minut morajo ti „delfini“ priti na površje, da bi zajeli zrak. Nosna odprtina se jim nahaja na zgornji strani glave in je prekrita z mišičastim vrhom, ki ima med potopitvijo vlogo nepropustnega pokrova. Da bi našli ribo, se delfini zadržujejo pod površino morja nekje 4 do 7 minut. Hranijo se predvsem z najdeno ribo in majhnimi lignji, zato so pogosto neporedna konkurenca ribičem.

Znani so po svoji radovednosti, zato se lahko zapletejo v ribiško opremo, zlasti v stoječe mreže, kar je obenem tudi najpogostejši razlog, zakaj pripadniki te vrste prezgodaj poginejo. Čeprav trenutno ne obstaja ocena številčnosti populacije na svetovni ravni, na podlagi raziskovanja iz zraka lahko rečemo, da jih je v Jadranu okoli 10.000. Onesnaževanje, prekomeren izlov ribe in uničevanje nastanitev so dejavniki, ki so vplivali na to, da se je zmanjšalo število velikih pliskavk, prav tako pa jim omejujejo dostop do nastanitev. 

Sicer so to zelo inteligentne in družabne živali, ki se obenem nahajajo tudi na svetovnem seznamu ogroženih živali.

Čeprav se zdi to število veliko in jih lahko pogosto opazimo v morju okoli Lošinja, so oni ogrožena vrsta v Jadranskem morju. Zato je zasnovan „Plavi svet“ s svojimi tremi programi – znanstveno-raziskovalnim, izobraževalnim in programom za zaščito velikih pliskavk. Ta program se ukvarja z zbiranjem informacij o življenju ogroženih morskih organizmov.

Lošinjske velike pliskavke so najbolj znani jadranski delfini, ker traja njihovo raziskovanje že tri desetletja. Celo svoje življenje preživijo na območju Kvarnerića, raziskovalci pa jih poznajo po imenih. Lošinjska skupnost velikih pliskavk je relativno majhna – zdi se, da jih je skupno okoli 200. Najstarejši delfini Lošinja, kot so Vivian, Tac in Mida, so starejši od 30 let!

V Velem Lošinju že skoraj 30 let vsak prvi vikend v juliju poteka Dan delfinov, tradicionalna manifestacija, s katero se preusmerja pozornost javnosti na težave z zaščito morja ter seveda tudi delfinov. 

Med svojim bivanjem v kampu ne zamudite izleta Dolphin watching tour, ki ga lahko rezervirate na naši recepciji. Na izlet, ki traja štiri ure, vas bodo peljali izkušeni skiperji Plavega sveta in to, da boste videli delfine, je skorajda zagotovljeno! Če se to slučajno ne zgodi, se lahko naslednjega izleta udeležite povsem brezplačno. Po izletu lahko obiščete Lošinjski izobraževalni center o morju in se naučite nekaj več o teh navdihujočih živalih.

Drugo od naših dveh maskot Aquaparka Čikat predstavlja ravno delfin, ki se imenuje Čiki.  

MORSKA ZVEZDA

Morska zvezda (Asteroidea) je pravzaprav iglokožec oziroma morska žival, ki živi na dnu morja. Pripada skupini morskih nevretenčarjev in iglokožcev, zajema pa okoli dva tisoč različnih živalskih vrst. Morska zvezda ima ploščato telo, kjer izstopajo kraki, natančneje pet kratkov, obstajajo pa tudi vrste, ki imajo več kot pet krakov. Na trebušni strani telesa ima usta, premika pa se s pomočjo nožic, ki so med seboj razporejene na spodnji strani krakov. 

Zvezde živijo na morskem dnu. Čeprav se zdijo nepokretne, se pravzaprav premikajo, čeprav počasi. Njihov pogonski mehanizem je hidravličnega tipa. Zvezda se premika z odrivanjem v valovih stotin teh drobnih nožic, ko se napolnijo z vodo, sproščajo pa se, ko se ona sprosti ven. Nožice s papulami služijo kot škrge, sistem pretakanja vode pa služi tudi izmenjavi plinov oziroma dihanju.  

Najdemo jih lahko v morjih po celem svetu, na Jadranu pa so najbolj razširjene oranžna križalina, bodičasta zvezda in peterokotna zvezda. Zvezde so pomemben del favne Jadranskega morja, sicer pa so z zakonom zaščitene živali.

Zvezde imajo dva ločena spola – moškega in ženskega. Razmnožujejo se z odleganjem jajčec in spermijev v vodo. Nastanejo ličinke, ki najprej lebdijo v vodi, potem pa se spuščajo na dno in po malem pretvarjajo v odrasle živali. V podmorju okoli otoka Lošinj živi okoli dvajset vrst zvezd, med katerimi so najbolj znane: rdeča zvezda, oranžna križalina, bodičasta zvezda, bunkasta zvezda, peterokotna zvezda, trda vijolična zvezda in kačjerepa zvezda. 

Ali veste, da imajo morske zvezde oči?

• Morske zvezde nimajo niti možganov niti krvi.
• V krakih imajo živčni sistem, njihova „kri“ pa je filtrirana morska voda.
• Živijo v morskih globinah, rade pa se sprehodijo tudi do plitvin in obale.
• Čeprav so videti povsem nenevarne, so v resnici pravi plenilci, ki se jih najbolj bojijo školjke.
• Če ostanejo brez enega kraka, jim na mestu starega hitro zraste nov krak.
• Nekatere morske zvezda lahko celo obnovijo celo telo iz koščkov kraka. 

BJELOGLAVI SUP

Beloglavi sup (lat. Gyps fulvus) je vrsta ptice roparice iz družine jastrebov, ki je z zakonom zaščitena vrsta. Beloglavi supi so izrazito kolonialne ptice in lahko gnezdijo v kolonijah, ki v svetu štejejo celo do 150 parov. Beloglavi supi so obenem tudi ena od največjih ptičjih vrst na svetu, na Hrvaškem pa celo največja, saj imajo razpon kril od 240 do 280 cm, visoki so do 110 cm in odrasli primerki tehtajo od 7 do 12 kilogramov. 

Supi so dolgovečne živali, ki lahko v ujetništvu živijo do 40 let, v naravi pa krajše. Hranijo se izključno z mrhovinami velikih in srednje velikih sesalcev, nikoli pa ne jedo živega plena. Supi se na kvarneskih otokih najpogosteje hranijo z mrhovinami ovc, ki se prosto pasejo po otoških strmovitih pašnikih. Zaradi tega bi lahko rekli, da imajo v ekosistemu vlogo „higienske službe“, ker s tem preprečujejo potencialno širitev okužbe. Beloglavi sup je ena od največjih ptic na svetu, na Hrvaškem pa je vsekakor največja – ima razpon kril od 240 do 280 cm, visoka je do 110 cm in odrasla ptica tehta od 7 do 12 kilogramov. 

Danes beloglavi supi na Hrvaškem gnezdijo samo še na kvarnerskih otokih Cres, Krk, Prvić in Plavnik, zato se njihova populacija pogosto imenuje tudi „kvarnerska“ – ta danes šteje okoli 100 parov.

Čeprav živijo beloglavi supi tudi v drugih državah po svetu, v Evropi npr. v Španiji, Franciji, Italiji, Srbiji, Grčiji, Bolgariji, je kvarnerska populacija edinstvena v svetu, ker ptice tu gnezdijo na pečinah neposredno nad morjem, v drugih državah pa predvsem na planinah.

Mladi supi se po prvem letu pogosto zadržujejo na Kvarnerju. Odhajajo na „potep“ po Evropi, celo Afriki, v četrtem ali petem letu starosti, ko postanejo spolno zreli, pa se spet vračajo na kvarnerske pečine, da bi našli stalnega partnerja in ustvarili gnezdo. Supi svoje gnezdo s premerom 60 cm do 1 m zvijajo na kamnitih policah. Gradita ga oba starša, samica pa v obdobju od decembra do januarja izvali le eno jajce s premerom okoli 10 centimetrov, za katero skupaj skrbita. Supi so, tako kot nekatere druge vrste ptic, za celo življenje povezani s svojim izbrancem oz. partnerjem. 

Beloglavi sup Oštro z otoka Cres je med petletnim tavanjem naredil 18 tisoč kilometrov. Več tisoč živali, predvsem mladih, prezimi v Afriki, do katere prispejo tako, da preletijo Gibraltar in Bospor. Pri tem pridejo na jugu do Senegala, Malija in Nigera, prav tako do Sudana in Etiopije. Letijo s hitrostjo do 120 km/h, čeprav med iskanjem hrane običajno lebdijo, torej ne mahajo s krili, kar počnejo s hitrostjo od 40 do 60 km/h.

Bjeloglavi sup Oštro s otoka Cresa tijekom petogodišnjeg lutanja prevalio je 18 tisuća kilometara. Više tisuća životinja, prije svega mladih, prezimljavaju u Africi do koje stižu prelijećući Gibraltar i Bospor. Pri tome dolaze na jug do Senegala, Malija i Nigera, kao i Sudana i Etiopije.  Leti brzinom i do 120 km/h, iako prilikom potrage za hranom obično jedri, bez mahanja krilima, brzinom od 40-60 km/h. 

V mestu Beli na otoku Cresu v nekdanji stavbi lokalne osnovne šole deluje Center za obiskovalce in okrevališče za beloglave supe. Vsekakor vam priporočamo obisk tega centra!

SIVKA

Sivka ali lavanda izhaja iz rimske besede „lavare“, kar pomeni „spremljati“. To je rastlina iz rodu Lavandula L., znotraj katerega se nahaja 39 vrst. Samonikla grmičasta rastlina prepoznavne vijolične barve je odporna, čudovita in dišeča, raste vzdolž cele naše obale, celo na težko dostopnih mestih. 

Sivka je popularna rastlina, ki se jo pogosto sadi tudi v vrtovih, ker privlači čebele in metulje, kar pomaga pri oprašitvi drugih rastlin, ki rastejo v njeni bližini. Da bi uspela, potrebuje veliko sonca, glede vode pa ni ravno zahtevna. 

Skozi zgodovino se je sivka pogosto uporabljala kot sredstvo za umivanje obraza, telesa in perila, zaradi svojega vonja in eteričnih olj pa je cenjena tudi kot zdravilna rastlina. Njene blagotvorne učinkovine so se v narodni medicini uporabljale po eni strani s pripravo čaja, ki umirja težave, kot so prebavne motnje, prehladi in krči v mišicah, po drugi strani pa je služila tudi kot pomoč pri dihalnih težavah. 

Sivkino eterično olje se še vedno pogosto uporablja pri glavobolih in opeklinah ter podobnih kožnih boleznih. Sivkino olje je idealna prva pomoč. Deluje enako kot alkohol, vendar ne peče. Dokazano je, da sivka deluje pomirjujoče in da se lahko uporablja kot sredstvo proti nemiru in anksioznosti.

Sivko so znali dodati v vzglavnik ali piti kot čaj pred spanjem, tj. uporabiti kot zdravilo proti nespečnosti. Čaj je prav tako dober proti napihnjenosti in želodčnim težavam. 

Sivka se razprostira po celem našem otočju, Lošinj pa je otok, ki še posebej lepo diši. Lokacija, ki jo moramo med obiskom Lošinja obvezno obiskati, je Miomirisni otoški vrt (s površino 3551 m2), ki prikazuje celo bogastvo vonjav. V vrtu raste več kot 250 samoniklih rastlinskih vrst, zaradi katerih creško lošinjsko področje tako čudovito diši! Prav tako je – poleg majhne suvenirnice – v vrtu možno tudi pojesti nekaj od lokalne gastronomske ponudbe ter kupiti avtentične suvenirje. Miomirisni vrt je odličen kraj za sproščanje, zato ga obvezno obiščite! 

V wellness ponudbi hotela skupine Jadranka lahko najdete različne tretmaje za sproščanje, ki temeljijo na uporabi kozmetičnih izdelkov iz sivke. Nabrani tik pred cvetenjem, sveži ali pa posušeni listi lavande se v gastronomiji uporabljajo kot začimba za ribje jedi ali jedi z jagnjetino.

Družina Velčić s Cresa ima polje sivke, ki je skrito nedaleč od prometnice, ki povezuje trajektno pristanišče Merag s Cresom. Da bi poželi okoli tisoč grmov sivke, jim pomagajo prijatelji. Sivko destilirajo v destilarni v Martinšćici pri družini Kučić, kjer dobijo eterično olje in hidrolat. Poleg tega izdelujejo tudi macerat iz sivke, vrečke s suhimi cvetovi in šopke. Posebej ljub izdelek jim je „Dišeči obesek“, ki je sestavljen iz volnenega filcanega cveta in stekleničke eteričnega olja, idejo zanj pa so dobili skupaj z Vesno Jakić iz društva Ruta.