Obiščite eko centar Blue World - sprejetje delfina!

Čeprav se zdi ta številka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lošinja, so vseeno ogrožena vrsta v Jadranskem morju. Zato je bil ustanovljen „Plavi svijet“ s svojimi tremi programi, znanstveno raziskovalnim, izobraževalnim in programom zaščite dobrih delfinov. Ta program se ukvarja z zbiranjem informacij o življenju ogroženih morskih organizmov, temveč tudi ostalih morskih sesalcev, npr. morskih želv. V začetku 21. stoletja se je začel Jadranski projekt delfin, katerega cilj je proučevanje ekologije, populacije, genetike, akustike in nastanitev dobrih delfinov v Jadranu.

Dobri delfin spada v skupino zobatih kitov, njegovo telo ima hidrodinamično obliko, je temnomodre do sivkaste barve na hrbtu, svetlo sive barve na bokih in bele na trebuhu. Na splošno zrastejo delfini od 2 do 4 metre, težki so od 100 do 150 kg. Delfini v Jadranu zrastejo do največ 3 metrov in živijo okoli 30 let.

Živijo v skupinah po 3 do 4 delfini, čeprav se najdemo tudi skupine po 30 delfinov, vendar zelo redko. Dobri delfini dihajo zrak, zato morajo občasno priplavati na površje. V iskanju hrane lahko ostanejo pod gladino 4 - 5 minut.

Delfini spolno dozorijo šele z 10 leti. Ker živijo približno 30 let, razmnožujejo pa se vsakih 3 - 5 let,imajo lahko zelo majhno število mladičev. Ravno zaradi slabe rodnosti je delfin ogrožen in ne more obnoviti populacije. Mati je breja 12 mesecev in nato živi z mladičem naslednjih 3 - 5 let. Potem se mladič osamosvoji od mame in se z ostalimi mladiči združi v majhne skupine. Ravno te skupine so najbolj razigrane in radovedne, zato se pogosto približujejo ladjam in izvajajo različne vragolije.

Dobri delfini se hranijo z ribami, ki jih lovijo v jatah, lošinjski delfini imajo še posebej radi belo ribo: osliče, trilje, ušate ipd. V lovu, pa tudi v vsakdanjem življenju komunicirajo in uporabljajo eholokacijo, kar pomeni, da z visokofrekvenčnimi zvoki iščejo in lovijo plen in si tako oblikujejo akustični zemljevid svoje okolice.

Ena od zanimivosti je, da delfini spijo, in sicer to počnejo z eno polovico možganov in z enim budnim očesom ter običajno v skupinah. To je zato, ker živijo v odprtem okolju in so venomer v nevarnosti, več oči skupaj pa več vidi.

V kolikor želite pomagati pri zaščiti dobrih delfinov, se lahko prijavite kot prostovoljci v združenju ali pa posvojite lastnega delfina.

Izplujte iz pristanišč naših kampov na Cresu in Lošinju (Čikat, Bijar, Baldarin in Slatina) in morda se tudi vam nasmehne sreča, da boste v morju zagledali dobrega delfina.

Izleti z opazovanjem delfinov in program Posvoji delfina

Iz Velega Lošinja se začnejo izleti, kjer se opazujejo delfini. Prav tako lahko delfina posvojite in s tem pripomorete k raziskovanju teh šarmantnih morskih bitij.

Za več informacijih o dobrih delfinih v naših vodah obiščite spletno stran www.plavi-svijet.org